ADHD oz. motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ali ADD brez hiperaktivnosti) je motnja, ki vključuje razvojni starosti otroka neustrezne simptome nepozornosti, hiperaktivnosti in/ali impulzivnosti.
Gre za razvojno motnjo, ki jo opredeljujejo znaki pomanjkljive pozornosti, hiperaktivnost in impulzivnost, ki bistveno ovirajo posameznikovo funkcioniranje na učnem, socialnem in delovnem področju. Težave se pojavljajo na kontinuumu od blažji do bolj izrazitih. ADHD je razvojna motnja, za katero v različnih razvojnih obdobjih veljajo različne posebnosti, torej se lahko izraža na različne načine. Večina raziskav nakazuje na nevrobiološke osnove težav, ki so lahko dedno ali okoljsko pogojene. Okolje s svojimi odzivi in spodbudami pomembno vpliva na stopnjo in način izraženosti vedenjskih posebnosti posameznika z motnjami pozornosti in hiperaktivnosti.
Pomanjkanje pozornosti pomeni nezmožnost osredotočanja na nalogo in ohranjanje pozornosti vse do takrat, dokler naloga ni končana. Impulzivnost pomeni hitro odzivanje, kjer posledice niso vnaprej premišljene. Z izrazom hiperaktivnost pa je poimenovano vedenje, kjer gre za nemirno, nenehno motorično dejavnost, kjer učenec bega od ene dejavnosti do druge, od ene aktivnosti k drugi.
DEFINICIJA
Najnovejša definicija motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je bila podana leta 2013 z izdajo ameriškega Diagnostično statističnega priročnika za duševne motnje DSM – V. V njem najdemo področja, na katerih se motnja najbolj odraža – (ne)pozornost, (ne)mirnost, impulzivnost – ki motnjo uradno opredeljujejo, predstavljajo njene različne kriterije in ponujajo oprijemljive smernice za postavitev diagnoze.
Osebe z motnjo ADHD kažejo vztrajne/dolgotrajne/trdovratne vzorce nepozornosti in/ali hiperaktivnosti/impulzivnosti, kar vpliva na delovanje in razvoj osebe.
POGOSTOST
Primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti (ADHD) je nevrološko razvojna motnja, ki jo opazimo pri 3–7 % populacije. Pojavnost v svetovnem merilu naj bi bila nekje okrog 5,29 % otrok v šolskem obdobju in okoli 2,5–4 % med odraslo populacijo. To pomeni, da je v razredu s 25 otroki približno en otrok z ADHD.
ADHD je pogosta motnja v otroštvu, ki ovira psihosocialno funkcionalnost v razvojnem obdobju. Diagnozo največkrat potrdijo dečkom. Nekateri viri trdijo, da je 75 % deklet z motnjo ADHD spregledanih.
ZNAKI
ADHD je razvojna motnja, ki vključuje nepozornost in hiperaktivnost in se kaže že pred 7. letom starosti. Kriteriji za določanje motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) so naslednji:
Nepozornost:
Šest ali več spodaj naštetih znakov nepozornosti mora biti prisotnih pri otrocih do 16. leta, oziroma pet ali več znakov pri adolescentih od 17. leta dalje in odraslih; znaki nepozornosti morajo vztrajati vsaj šest mesecev in so neustrezni glede na razvojno raven:
- pogosto se težko osredotočijo na podrobnosti in delajo površne napake pri šolskem delu, na delu ali pri drugih aktivnostih;
- pogosto imajo težave z vzdrževanjem pozornost pri nalogah ali pri igri;
- pogosto se zdi, da ne poslušajo, čeprav so neposredno nagovorjeni;
- pogosto ne sledijo navodilom in ne dokončajo šolskega dela, opravil ali dolžnosti na delovnem mestu (ne zaradi odklonilnega vedenja ali zaradi nerazumevanja navodil);
- pogosto imajo težave z organizacijo, načrtovanjem nalog in aktivnosti;
- pogosto se izogibajo, neradi, oziroma s težavo se zavzamejo za opravljanje nalog, ki zahtevajo vzdrževanje določene mere mentalnega napora (npr. šolsko delo ali domače naloge);
- pogosto izgubljajo pripomočke, potrebne za naloge ali aktivnosti (npr. igrače, šolske naloge, svinčniki, knjige, denarnica, ključi, telefon, dokumenti ali drugi pripomočki);
- pogosto jih hitro zmotijo zunanji dražljaji;
- pogosto so pozabljivi pri vsakodnevnih
Hiperaktivnost in impulzivnost:
Šest ali več spodaj naštetih znakov hiperaktivnosti in impulzivnosti mora biti prisotnih pri otrocih do 16. leta, oziroma pet ali več znakov pri adolescentih od 17. leta dalje in odraslih; znaki hiperaktivnosti in impulzivnosti morajo vztrajati vsaj šest mesecev, in sicer do te mere, da so moteči, ter neustrezni glede na razvojno raven:
- pogosto prisotni nemirni gibi rok ali nog ali zviranje na stolu;
- pogosto zapustijo svoj sedež v učilnici ali v drugih situacijah, kjer je sedenje zahtevano oziroma pričakovano;
- pogosto pretirano begajo, tečejo, plezajo v situacijah, v katerih je to neprimerno (adolescenti in odrasli so lahko omejeni na občutke nemirnosti);
- pogosto imajo težave pri mirnem in tihem igranju v prostočasnih aktivnostih;
- vedno so v gibanju, ali delujejo, kot da jih poganja motor;
- pogosto prekomerno govorijo;
- pogosto odgovorijo na vprašanje, še preden je bilo to sploh do konca postavljeno;
- pogosto imajo težave (po)čakati v vrsti, da pridejo na vrsto;
- pogosto motijo ali silijo v druge (npr. vskočijo med pogovore in igre).
Dodatno morajo biti zadoščeni tudi naslednji pogoji:
- več znakov nepozornosti ali hiperaktivnosti/impulzivnosti je bilo prisotnih pred letom;
- več znakov je prisotnih v dveh ali več situacijah (doma, v šoli ali službi, s prijatelji ali sorodniki, v drugih aktivnostih);
- obstajajo jasni dokazi, da simptomi motijo ali zmanjšujejo kvaliteto socialnega, šolskega, službenega delovanja;
- znaki se ne pojavljajo izključno v okviru shizofrenije ali drugih psihičnih Znaki niso bolje razloženi z definicijami drugih psihičnih motenj (motnje razpoloženja, motnje anksioznosti, asocialne motnje, ali osebnostne motnje).
Glede na to, kateri glavni simptomi/znaki prevladujejo (znaki nepozornosti in znaki hiperaktivnosti – impulzivnosti), ločimo tri tipe motnje ADHD:
- Kombiniran tip: Če je v zadnjih šestih mesecih prisotnih dovolj simptomov/znakov iz obeh področij kriterijev nepozornosti in hiperaktivnosti –
- Tip, kjer je predvsem izražena nepozornost: Če je v zadnjih šestih mesecih prisotnih dovolj simptomov/znakov iz področja kriterijev nepozornosti, vendar hkrati ne dovolj iz področja kriterijev hiperaktivnosti in impulzivnosti.
- Tip, kjer je predvsem izražena hiperaktivnost in impulzivnost: Če je v zadnjih šestih mesecih prisotnih dovolj simptomov/znakov iz področja kriterijev hiperaktivnosti in impulzivnosti, vendar hkrati ne dovolj iz področja kriterijev nepozornosti.
Ker se lahko znaki pri posamezniku skozi čas spreminjajo, se s tem lahko spreminjajo tudi tipi motnje ADHD.